SAMOSTOJNO IZVAJANJE
Prakse in načini izvajanja samostojno
Vsakdo od nas se ne-konceptualno zvokovno izraža popolnoma spontano, naravno, le da se tega največkrat niti ne zavedamo. Gre za trenutke, ko se naše telo in s tem tudi glasovni aparat spontano izrazi z zvokom in s tem odzove na določena čustvena in mentalna stanja, na stres ipd. Ko nas nekaj boli, je običajni zvok: »aaaaaaa« ali »aaaaaauuuu«, ki se uglašuje z različnimi frekvencami (Hz – Herz) in glasnostjo (dB – Decibél), glede na jakost bolečine, s čimer telo samo poišče tako zvok, frekvenco in glasnost za izražanje občutka bolečine, s tem išče pot iz bolečine in osvoboditev. Tako se v različnih situacijah zalotimo tudi pri nejasnem mrmranju, ihtenju, brundanju, glasnem vzdihovanju ipd., ti spontani zvoki izražajo naše notranje stanje.
V vsakem trenutku se torej lahko spontano zvokovno izražamo, pri čemer gre pri procesu za ozaveščanje avtentičnega in pristnega izražanja telesa z zvokom in s tem tudi z ne-konceptualno lingvistiko, melodijo in ritmom. Tako se povezujemo s svojim telesom, telesnimi deli, organi, čustvi, mislimi, dogodki in jih izražamo z zvoki, ki jih naša notranja modrost (tudi modrost telesa) spontano poišče kot najprimernejše za izražanje, zdravljenje, lajšanje bolečin, sproščanje napetosti, umiritev mentalnih aktivnosti ipd.
Vaja
Telo kot glasbilo avtentične komunikacije
Posnetek predstavlja povezovanje s telesom, njegovimi deli in organi. Med sprehodom po telesu smo povabljeni k opisovanju svojega doživljanja in občutkov s spontanimi glasovi in zvoki, kakor je za nas v sproščenih trenutkih povezovanja najbolj naravno in pristno.